Cesar: Estonce bomo premagali, brez bele zastave v Firencah

Nogometni reprezentančni branilec Boštjan Cesar v petek v Stožicah pričakuje težko tekmo z Estonijo.

Objavljeno
31. avgust 2011 09.37
Posodobljeno
31. avgust 2011 13.02
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ptuj – Zadnja prijateljska tekma z Belgijo je razkrila marsikatero slabost v igri tedaj nepopolne slovenske reprezentance, ob tem je selektor Matjaž Kek preizkušal in uigraval več taktičnih prvin in novih zamisli. No, ob izidu 0:0 je običajno najbolj zadovoljna obramba. Boštjan Cesar je eden najizkušenejših nogometašev te izbrane vrste, v naslednjih dveh tekmah bo nedvomno na očeh navijačev – v petek z Estonijo, ker bo sodeloval z novim partnerjem v štoperski navezi, v torek z Italijo, ker bo igral v deželi svojih delodajalcev. »Cesi« je 10. avgusta zbral že 55. nastop za Slovenijo, pred njim so le kapetan Robert Koren (59) in nekateri najvidnejši Katančevi reprezentanti.

Slovenija s tekmo več od Severne Irske in Srbije zaseda drugo mesto na lestvici. Kako ocenjujete trenutni položaj v skupini C pred zadnjim delom kvalifikacij za Euro 2012?

Verjamemo vase, v našo pripravljenost in motiv za prihajajoči tekmi. Pred nami je (za)ključno obdobje bojev za Ukrajino in Poljsko, morda že odločilno, čeprav nas oktobra čaka še tekma s Srbijo. Ta čas razmišljamo le o Estoncih, ki jih moramo v petek za vsako ceno premagati. Mislim, da večjih težav – seveda, če bomo igrali na najvišji ravni – ne bomo imeli. Skupina C je resda zelo izenačena, nismo pozabili niti težke tekme v Talinu in estonske zmage v Beogradu.

Možnih razpletov je vendarle veliko, prav v tej skupini je bilo doslej že veliko presenetljivih izidov. Bi bil lahko odločilen že petek, glede na to, da medsebojno igrata tudi Severna Irska in Srbija?

Drži, da je še vse odprto, toda na druge tekme ne moremo vplivati. Povsem smo osredotočeni na naše vrline in odpravljanje morebitnih napak, piljenje svoje forme... V igri za vrh so še štiri ekipe, a mi verjamemo vase. Razmišljamo le o petkovem večeru v Stožicah, v Belfastu pa bo, kar bo.

Nenazadnje je bilo podobno v kvalifikacijah za mundial v Južni Afriki...

... ko smo že bili v takšnem položaju kot zdaj. Te izkušnje nam bodo koristile, tak finiš in vse, kar s seboj prinašajo takšne tekme, za nas ne bo nekaj novega. Iz zaključka bojev za SP 2010 smo povlekli veliko koristnega.

Lahko razkrijete točkovni načrt za tekmi v Ljubljani in Firencah?

Po treh točkah z Estonci bomo začeli razmišljati o Italijanih. V Toskano ne bomo odpotovali z belo zastavo, tudi tam želimo osvojiti kakšno točko.

Z Estonci na položaju desnega štoperja ne bo Marka Šulerja. Kako bi ocenili nastop Branka Iliča na nedavni tekmi z Belgijo?

Branko je izkušen branilec, igral je dobro. Logično, vsi so opazili le tisto napako, le malokdo pa tudi njegovo zanesljivo igro. Toda kdor igra, dela napake. Nedvomno je dokazal, da lahko igra na visoki ravni, o tem ni dvoma.

Je ozračje pod ptujskim gradom še južnoafriško?

To vam lahko zatrdim. Najbrž ste tudi sami tu na Ptuju in na treningih v Kidričevem opazili podobno, mi, igralci, pa to vemo še toliko bolj. Ta čas v našem taboru veje ugodno »podnebje«.

To vas sprašujem tudi zaradi žvižgov navijačev, ki niso bili zadovoljni z igro Slovenije proti Belgiji.

Vem, da bo v petek v Stožicah čudovit nogometni večer. Ljubljana je večkrat dokazala, že nekoč za Bežigradom, da premore dvanajstega igralca. Sicer pa tekma z Belgijo sodi med tiste prave, ki jih nikoli ni dovolj. Kdor se spozna na nogomet, ve, o čem govorim. Belgijci igrajo v dvakrat boljših klubih kot mi, o njih se je že veliko slišalo, ali pa se še bo. Nismo pa, vsaj v prvem polčasu, igrali slabo. Nato pa je ritem naše igre razumljivo padel zavoljo neugodnega termina, »težkih nog«, številnih menjav, sprememb v igri... Toda, pozor: saj nismo izgubili tekme!

Nekateri menijo, da zaradi stavke v Italiji nogometaši iz serie A ne boste ustrezno pripravljeni.

Treniramo od 10. julija, opravili smo kup treningov in igrali ogromno pripravljalnih tekem, ki že lep čas niso le prijateljske. Zadnje so bile sploh močne: Osasuna, Santander in Inter. S slednjim smo igrali v Monzi, zmagali s 3:2, na igrišču pa je šlo na nož. Vsaj zase lahko zatrdim, da ne bom imel težav s pripravljenostjo in da sem že v »prvenstvenem« ritmu. Drži pa, da treningi niso tekme in obratno.

Kako ste se sicer znašli v Chievu, kako se je ujel Bojan Jokič?

Veliko novih igralcev smo dobili v zvezni vrsti, obramba na čelu z vratarjem je ostala ista. Uigravali smo tako sistema s tremi kot štirimi branilci, mislim pa, da bomo igrali po modelu 4-3-3. Igrava oba, tudi Jokič je v klubu prva izbira na položaju levega bočnega nogometaša.